24.4.2025

Ali je voda iz tvoje pipe res tako čista, kot misliš? Nova analiza razkriva, da kar 1 od 6 vzorcev v Sloveniji ne ustreza mikrobiološkim standardom, vključno s prisotnostjo nevarne E. coli – in to celo na območjih z urejenimi vodovodi.

Preveri, zakaj pitna voda pri nas ni več samoumevna varnost, temveč izbira – in kako jo lahko zavaruješ sam.

Kakovost pitne vode v Sloveniji: res še vedno med najboljšimi?

Pitna voda – nekaj tako samoumevnega, a obenem vse bolj vprašljivega. V Sloveniji se radi pohvalimo, da imamo eno najčistejših pitnih vod v Evropi. Pa to še drži?

Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Agencije RS za okolje (ARSO) se slika počasi, a vztrajno spreminja. Nevarnosti, ki ogrožajo kakovost naše pitne vode, prihajajo z več strani – od neurejenih zasebnih zajetij do ostankov pesticidov, težkih kovin in bakterij, ki se pojavljajo tudi v sicer urejenih vodovodnih sistemih.

Mikrobiološka neskladnost: znak za alarm

Leto 2023 je prineslo zaskrbljujoč podatek – kar 17,5 % vzorcev pitne vode na manjših oskrbovalnih območjih ni ustrezalo mikrobiološkim standardom. Med njimi je bilo 2,3 % primerov s prisotnostjo bakterije Escherichia coli – jasen pokazatelj fekalnega onesnaženja.

Še huje je, da več kot 7 % prebivalcev v Sloveniji živi na območjih, kjer ni stalnega nadzora nad kakovostjo pitne vode – predvsem na podeželju in v hribovitih predelih (vir: NIJZ).

Kemikalije in pesticidi v vodi

Čeprav v manjšem odstotku, so rezultati kemijskih analiz prav tako zaskrbljujoči. 0,9 % vzorcev je bilo neskladnih zaradi vsebnosti težkih kovin (npr. svinca) in ostankov herbicidov, kot sta atrazin in bentazon. Te snovi imajo dolgoročne vplive na zdravje – posebej pri otrocih in nosečnicah.

Kraški vodonosniki: naravna lepota, a tudi ranljivost

Tretjina prebivalcev Slovenije pitno vodo črpa iz kraških vodonosnikov. Zaradi poroznosti kamnine je ta voda še posebej ranljiva – po vsakem močnejšem dežju se lahko onesnaži z mikroorganizmi in muljem. V nekaterih regijah to pomeni, da voda za krajši čas postane nepitna ali motna.

Nedavni primer v Ljubljani: opozorilo za vse

Sredi aprila 2025 je v ljubljanskem Maximarketu prišlo do resnega incidenta – voda v objektu je bila fekalno onesnažena, kar je povzročilo zdravstvene težave pri več osebah, vključno s poslanci. Analize so pokazale, da je bila voda neprimerna za prehrambne namene, vzrok pa naj bi bil v interni vodovodni napeljavi objekta. Čeprav je bilo onesnaženje omejeno na ta objekt, dogodek opozarja na ranljivost vodovodnih sistemov in pomen rednega nadzora ter vzdrževanja infrastrukture. ​Povzeto po: Dnevnik+4rtvslo.si+4Telegraf+4Dnevnik+5Nijz+5Dnevnik+5Dnevnik

Kaj lahko storimo?

Zavedanje je prvi korak. V nadaljevanju pa nujno potrebujemo:

  • Boljši nadzor nad manjšimi vodovodi
  • Posodobitev infrastrukture, kjer cevi in zajetja ne dosegajo več standardov
  • Izobraževanje ljudi o nevarnostih onesnaženja (npr. gnojenje tik ob vodnih zajetjih)
  • Osebna odgovornost, da sami poskrbimo za dodatno zaščito, na primer z uporabo filtrirnih sistemov, ki lahko izboljšajo kakovost vode v gospodinjstvih

Ugotovitev

Slovenija ima res bogate vodne vire, a to še ne pomeni, da je voda, ki jo pijemo, avtomatsko varna. Kakovost pitne vode se na določenih območjih slabša – ne zaradi pomanjkanja virov, temveč zaradi človeške malomarnosti in pomanjkanja nadzora.

Naj bo odločitev o dodatni zaščiti pitne vode tvoj prvi korak v smeri varnega, zdravega in odgovornega bivanja. Kajti če telo vsak dan napolniš z več litri tekočine – naj bo ta res najboljša.